Povišan holesterol
 Holesterol je v človeškem telesu nepogrešljiv.
Težave nastanejo le, kadar ga je preveč.
Holesterol je voskasta, maščobi podobna snov, ki je v vsaki telesni celici, saj je sestavni del vseh celičnih membran.
Najdemo ga tudi v živčnem tkivu in žolču, potreben je za nastanek nekaterih pomembnih hormonov in vitamina D.
Maščobe v krvi so trigliceridi in holesterol, ki so v vodi netopni. |
Za prenos s krvjo po telesu so v posebni obliki, tako imenovanih lipoproteinov, ki jih poleg holesterola sestavljajo še trigliceridi, posebne beljakovine in fosfolipidi.
Raven holesterola v krvi odražata predvsem dve vrsti lipoproteinov:
- POVIŠAN LDL (Low Density Lipoproteins) ali škodljiv holesterol – lipoproteini majhne gostote, ki vsebujejo beljakovine in veliko holesterola. Z njim se prenašata dve tretjini holesterola. LDL se začne kopičiti v žilni steni in jo s tem oži. Ta škodljivi proces lahko vodi do angine pektoris, srčnega infarkta, možganske kapi ali motenj v prekrvavitvi okončin in organov.
- PRENIZEK HDL (High Density Lipoproteins) ali dober holesterol – lipoproteini velike gostote, pri katerih prevladuje beljakovinski del. Po krvi se prenaša z dobrimi lipoproteini, ki omogočajo, da se holesterol iz različnih tkiv in tudi iz žilne stene odstranjuje in prenaša nazaj v jetra, od koder se iz žolča izloča iz organizma.
Zvišana raven holesterola je pomemben vzrok srčno-žilnih bolezni. Težave nastanejo, ko je raven holesterola v krvi previsoka in se začne kopičiti v žilni steni. Ta proces imenujemo ateroskleroza.
Obloge iz maščobno spremenjenih celic, prostih maščob in veziva nastanejo predvsem v stenah srednje velikih in velikih žil. Stena take žile ni več gladka, notranji premer žile se postopoma zoži. Zato se zmanjša pretok krvi do organa ali tkiva, ki ga prehranjuje prizadeta žila. Obloge v žilni steni so sprva mehke in lahko počijo. Na razpoko se začnejo lepiti trombociti in nastane krvni strdek (tromb). Ta lahko zaradi ateroskleroze že tako zoženo žilo popolnoma zamaši.
Posledice so zelo nevarne:
- če se zapre koronarna arterija, govorimo o srčnem infarktu
- če se zamaši možganska arterija govorimo o možganski kapi
- lahko se zamašijo tudi žile, ki prehranjujejo okončine in organe (roke, noge, črevo) - gangrena
